València

Pot od Barcelone do Valèncie je minila izjemno hitro, zahvaljujoč predvsem izjemnemu razgledu, ki smo ga bile deležne med samo vožnjo. Gre namreč za vlak, ki ves čas potuje ob morju. Ko smo prispele v Valèncijo, smo bile očarane v trenutku, majhnost mesta, pa vendar živahnost na samih ulicah, te pritegne v trenutku.

Vendar pa smo kaj kmalu pristale na realnih tleh, in sicer v trenutku, ko smo prispele v naš hostel. Sobe so bile tako majhne, da če sta dva stala je bila že "gužva", da o tuš kabini niti ne govorim. Če si se želel stuširati in pri tem ne dotakniti ničesar (kar je v hostlih normalno :D), si moral iti postrani v tuš kabino in pri tem stati celi čas pri miru :D vau, res užitek.

Ker je bilo sobote praktično že konec in malo prepozno za odkrivanje samega mesta, smo se odločile spoznati Valèncijo kot nočno ptico. Bilo je tako kot po vseh španskih mestih, norišnica. :P Španci resnično vedo kako uživati življenje. Zato smo se tudi me odločile postati prave domačinke in početi tisto kar oni sami najbolje znajo: jedo in pijejo. :)

El agua de València

Naslednje jutro je sledil ogled slavne španske bikoborske arene. Ko vstopiš v samo areno, te obda občutek, da se bo dogodek resnično zgodil v tistem trenutku, čeprav se potem po vsej verjetnosti ne bi tako mirno sprehajale po sami areni. ;) Moram reči, da sva se z Majo resnično vživele v vlogo matadorja in bika.

Raziskovanje Valèncie smo nadaljevale na "walking touru", organiziranem s strani hostla. Včasih se resnično paše prepustiti nekomu, da ti razkaže samo mesto ter pove še veliko zanimivega.

Ayuntamiento de València

 La Llota de la Seda

 La Catedral de València

Plaça de la Virgen

 Museu Nacional de cerámica

 

 Mercat Central de València

 Parque de València (osušeni rečni kanal)

Ogled smo nadaljevale z arhitekturnimi kompleksom imenovanim Ciudad de las Artes y las Cièncias, ki je arhitekturno čudo mojstrov Felixa Candela in Santiaga Calatrava. Gre za kompleks, ki marsikoga pusti brez besed in s tem ne mislim samo na nas inženirje.

Ker je bil to naš zadnji skupni večer, smo se odločile, da je to potrebno izkoristit in preživeti skupaj še en odličen večer v Valènciji. Naslednji dan nas je čakal moj in Majin najljubši del, obisk Oceanogràfica. :) Gre za največji akvarij v evropi, v katerem se najdejo mladi in stari privrženci morskega dna.

 

Brez ogleda plaže seveda ni šlo, tako smo se peš odpravile nanjo, še predno pa smo prišle do te čudovite peščene plaže, smo se sprehodile po pravi dirkaški progi formule 1.

Dan je minil izjemno hitro in prišel je čas slovesa, mene pa so čakale še dolge ure vožnje z avtobusom nazaj v Barcelono.

vaša španka

besos